-
1 lack
[læk] 1. verb(to have too little or none of: He lacked the courage to join the army.) imeti premalo2. noun(the state of not having any or enough: our lack of money.) pomanjkanje* * *I [læk]nounpomanjkanje, stiska, potrebano lack of — dovolj česa, obilje česaII [læk]1.transitive verbtrpeti pomanjkanje česa; ne imeti česa;2.intransitive verbprimanjkovati, manjkatiI lack nothing — ničesar mi ne manjka, imam vsega dovoijI was lacking — bil sem odsoten, manjkal sem -
2 defect
1. ['di:fekt] noun(a fault or flaw: It was a basic defect in her character; a defect in the china.) napaka2. [di'fekt] verb(to leave a country, political party etc to go and join another; to desert: He defected to the West.) prestopiti; prebežati- defective* * *I [difékt]noun(in) pomanjkanje; napaka, hiba, okvara, poškodbacommerce defect in manufacture — tovarniška napakaII [difékt]intransitive verbzbežati, dezertirati -
3 want
[wont] 1. verb1) (to be interested in having or doing, or to wish to have or do (something); to desire: Do you want a cigarette?; She wants to know where he is; She wants to go home.) želeti2) (to need: This wall wants a coat of paint.) potrebovati3) (to lack: This house wants none of the usual modern features but I do not like it; The people will want (= be poor) no longer.) trpeti pomanjkanje2. noun1) (something desired: The child has a long list of wants.) želja2) (poverty: They have lived in want for many years.) pomanjkanje3) (a lack: There's no want of opportunities these days.) pomanjkanje•- wanted- want ad
- want for* * *I [wɔnt]nounpomanjkanje; stiska, revščina, siromaštvo; potreba, nujna potreba, nujno potrebna (željena) stvar; (navadno plural) želja, zahteva; American colloquially iskanje, ponudba službefor want of s.th. better — ker ni boljšegawant of care — nebrižnost, nepazljivostto be in want of — (nujno) potrebovati; biti brez, ne imeti (česa)he is a man of few wants — on je človek, ki se zadovolji z malimto be in want — živeti v pomanjkanju, v revščinito fall in want — pasti v pomanjkanje, v revščino, obubožatiII [wɔnt]1.intransitive verbbiti brez, ne imeti, trpeti pomanjkanje, revno živeti; obsolete manjkati; (le v sed. deležniku) pustiti na cedilu (to s.o. koga), ne ustrezati pričakovanju, ne upravičiti pričakovanjhe will never let me want — nikoli ne bo dopustil, da bi jaz trpel pomanjkanjethere never want discontented persons — nezadovoljneži se vedno najdejo;2.transitive verbne imeti, čutiti pomanjkanje ( for česa); potrebovati, čutiti nujno potrebo; zahtevati, hoteti, želeti, hrepeneti poto want for — potrebovati, biti brez; American colloquially želeti, hotetiI have all I want — imam vse, kar potrebujemI want it done — želim, da se to napraviwe want him to leave to-morrow — želimo, da (on) odpotuje jutrithis clock wants a repair (repairing, to be repaired) — ta ura je potrebna popravilawhat else do you want? — kaj še hočete?you are wanted — iščejo vas, sprašujejo po vas, potrebujejo vas, želijo govoriti z vami -
4 fault
[fo:lt] 1. noun1) (a mistake; something for which one is to blame: The accident was your fault.) napaka2) (an imperfection; something wrong: There is a fault in this machine; a fault in his character.) hiba3) (a crack in the rock surface of the earth: faults in the earth's crust.) prelomnica2. verb(to find fault with: I couldn't fault him / his piano-playing.) očitati- faultlessly
- faulty
- at fault
- find fault with
- to a fault* * *I [fɔ:lt]nounnapaka, hiba, pomanjkljaj, pomota; krivda; geology prelomnica; hunting zguba sledi; electrical zguba električnega toka, slaba izolacija; technical motnja, defektto be at fault — zgubiti sled; biti v zadregi; motiti seto find fault with s.o. — grajati koga, očitati komu kajto a fault — več kakor je prav, pretiranogeology fault plane — dislokacijacommerce with all faults — na kupčev rizikoII [fɔ:lt]transitive verb & intransitive verbgeology dislocirati (se); grajati; hunting zgubiti sled; sport slabo odbiti žogo
См. также в других словарях:
prijéti — prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ í) 1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico; prijeti za ročaj; film primemo na robovih; močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdržáti — ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je vzdržal, čeprav ni bil debel; nasip je vzdržal pritisk vode / most vzdrži pet ton; taka vrv veliko vzdrži // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odkloníti — klónim dov. (ȋ ọ) 1. ne sprejeti (kaj ponudenega): odkloniti darilo, nagrado / odkloniti pomoč, ponudbo, vabilo / zaradi pomanjkanja prostora so več gojencev odklonili 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov predlog so odklonili;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prôstor — óra m (ó ọ) 1. kar je nesnovno, neomejeno in v čemer telesa so, se premikajo: filozofi razlagajo prostor različno; prostor in čas / neskončen, vesoljski prostor 2. z najmanj eno točko, ploskvijo določen del tega: prostor okoli hiše je od tu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stíska — e ž (ȋ) 1. neugodno, težko rešljivo stanje navadno zaradi pomanjkanja materialnih dobrin: stiska je velika, ne morejo ga več šolati; posojilo ju je začasno rešilo stiske; živeti v stiski; spraviti koga v stisko / materialna stiska; socialna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpustíti — ím tudi spustíti ím dov., izpústil tudi spústil (ȋ í) 1. prenehati imeti kaj z rokami oprijeto: prijel ga je in ga takoj izpustil; izpustiti kozarec, vrv; izpustiti iz rok; če se boš izpustil, boš padel 2. spraviti kaj (tekočega) iz česa:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadomestíti — ím tudi nadoméstiti im dov., nadomésti; nadoméstil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. prevzeti, dobiti položaj, funkcijo a) koga drugega: pri tem delu stroj ne more nadomestiti človeka; on bo nadomestil obolelo delavko / nobena organizacija ne more nadomestiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdržáti — ím tudi izdržáti ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je zdržal, čeprav je bil tanek; most zdrži pet ton; zid silovitega sunka ni zdržal // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustáviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati: ustaviti avtomobil, ladjo; ustaviti konja / miličnik je ustavil avtobus; z roko, znakom ustaviti vozilo; elipt. voznik je ustavil pred hišo / avtostoparju je ustavil že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustávljati — am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da se kaj preneha gibati, premikati: ustavljati avtomobil, konja / miličniki so ustavljali vsa vozila; z roko ustavljati; elipt. ustavljam, ustavljam, pa noben voznik ne ustavi / ustavljati mimoidoče // delati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dokàz — áza m (ȁ á) kar utemeljuje, podpira kako trditev: vsi dokazi govorijo proti vam; manjkalo mu je neizpodbitnih dokazov; predložiti, zbirati dokaze; trditev je podprl z dokazi; otipljivi, tehtni dokazi; dokazi za in proti; za to imamo že dovolj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
